Raziskovanje - Zavod Palemid Maribor

Korporativno upravljanje je eden izmed temeljnih in ključnih elementov v izboljšanju ekonomske učinkovitosti in rasti. V povzetku poročila OECD »OECD Ekonomski pregledi za Slovenijo 2010« (2011, 7) je podana ocena, da sta v Sloveniji močno razširjena državno lastništvo in nadzor nad podjetji, ki poslujejo v tržnem sektorju gospodarstva, kar močneje vpliva na kazalnik ureditve trga proizvodov OECD kot pri večini drugih držav SVED in OECD. Država ima neposredno in posredno (preko svojega lastništva KAD, pokojninskega sklada, in SOD, odškodninskega sklada) kontrolni delež v več kot petdesetih podjetjih. Veliko teh podjetij posluje v sektorjih gospodarstva. Pet od devetih največjih podjetij, ki kotirajo na slovenski borzi, dejansko nadzirata KAD in SOD.

Smernice OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti (2009, 16) ugotavljajo, da se problematika korporativnega upravljanja v družbah v državni lasti, ki kotirajo na borzi, razlikuje od tistih družb, ki ne kotirajo na borzi, ali med tistimi v 100-odstotnem, večinskem in manjšinskem lastništvu. V skladu z Načeli korporativnega upravljanja OECD (2009) so družbe v državni lasti dolžne upoštevati visoke standarde preglednosti, so dolžne objaviti bistvene informacije o vseh zadevah, ki jih navajajo načela, in se morajo poleg tega osredotočati na področja, ki so pomembna za državo kot lastnico in za splošno javnost. Med takšne informacije med drugim sodijo: (1) jasna izjava za javnost o ciljih družbe in njihovem izvrševanju; (2) lastniška in glasovalna struktura družbe, (3) morebitni pomembni dejavniki tveganja in ukrepi za njihovo obvladovanje in (4) vse pomembne transakcije s povezanimi družbami (OECD 2009, 24) . Država mora delovati kot obveščena in aktivna lastnica, zato je dolžna sprejeti jasno in dosledno lastniško politiko, ki bo zagotavljala pregledno in odgovorno upravljanje družb v državni lasti s potrebno stopnjo strokovnosti in učinkovitosti (OECD 2009, 49). Družbe v državni lasti in njeni direktorji morajo ravnati v skladu z visokimi etičnimi standardi (OECD 2009, 33) in v interesu splošne javnosti je, da družbe v državni lasti poslujejo tako pregledno kot javne delniške družbe (OECD 2009, 54). Da pa bi se država lahko jasno pozicionirala kot lastnica, mora zato jasno formulirati svoje cilje in jih razvrstiti po prioriteti.

Prav tako je učinkovito korporativno upravljanje ključno za privabljanje tujih investicij. Zmanjšanje korupcije, ustrezna zaščita vlagateljev in predvsem strokovnost članov upravnih odborov, ki bi se morali zavedati svojih obveznosti do lastnikov družb, so le prvi koraki, ki morajo biti postorjeni na dolgi poti transformacije v tržno in konkurenčno gospodarstvo. Povečanje konkurenčnosti pa je za Slovenijo ključno in tu OECD ponuja star nabor priporočil. Ključna naj bi še vedno bila inovativnost s pomočjo večje vloge raziskovanj, več tujih investicij pa bi korporativno upravljanje podjetij dodatno znatno izboljšalo.

Študije mednarodnih organizacij (OECD , EK , IBFD ) nadalje ugotavljajo, da pomemben del korporativnega upravljanja, predstavlja tudi odnos do davčnega sistema, davčne politike in davčnega managementa, saj obe sestavini medsebojno vplivata ena na drugo in delujeta vzajemno. Tovrstna problematika je bila v preteklih letih obravnavana ločeno, mednarodne razvojne smernice pa kažejo, da je med obema področjema potrebno iskati sinergijo. Že Seulska deklaracija (2006) poziva države, da naj v večji meri posvetijo pozornost davčnemu in dobremu korporativnemu upravljanju, raziskovalni trendi pa dokazujejo, da davčni sistemi vplivajo na korporativno upravljanje (Schon, 2008 ) oziroma ima korporativno upravljanje pomembno vlogo v davčnem managementu, saj družbe z različnimi upravljalskimi strukturami izbirajo različne davčne strategije (Minnick in Noga 2010, 717).

Eden pomembnejših dejavnikov dobrega korporativnega upravljanja je, glede na izsledke študij KPMG (2010) , PWC , Ernst & Young (2008) , IBFD (2009) , NAO (2007) , AOT (2010) , v sistemu davčnega korporativnega upravljanja obvladovanje davčnih tveganj. V velikih družbah je slednje namreč posledica nezadostnega in neprimernega korporativnega vodenja in upravljanja (insufiicient corporate management and governance), nezadostnih ali neučinkovitih notranjih kontrol, in bremena zaradi doseganja poslovnih ciljev in/ali poslovnega okolja. Zato je smiselno, da velike družbe oblikujejo primerno okolje oziroma okvir za upravljanje z davčnimi tveganji, še posebej če so mednarodno dejavne.

Dejstvo je , da Smernice OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti (2009, 55-56) davčne dimenzije korporativnega upravljanja posebej ne izpostavljajo. Iz priporočil OECD v smeri jasne formulacije ciljev in njihovega razvrščanja po prioriteti pa je moč ugotoviti, da morajo družbe v državni lasti biti posebej pazljive in povečati preglednost in objavljanje podatkov: (1) na področju informiranja javnosti o ciljih družbe in njihovem izvrševanju (kar bi naj spodbudilo menedžment, da si bo razjasnil cilje družbe, povečala pa se bo tudi zavezanost menedžmenta z uresničevanjem teh ciljev) in (2) o morebitnih pomembnih dejavnikih tveganja in ukrepih za njihovo obvladovanje.

Zaključimo lahko, da bi bilo glede na navedene razvojne smernice na področju dobrega in učinkovitega (davčnega) korporativnega upravljanja smiselno raziskati stanje v slovenskih družbah, še posebej v družbah v lasti države. Možne teme raziskav s tega področja: Raziskava stanja slovenskih družb glede na smernice OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti in oblikovanje priporočil za izboljšanje korporativnega upravljanja slovenskih družb.